Imunski sistem je zadnje tedne izredno vroča tematika. Kako tudi ne bi bila, če pa je ravno od delovanja imunskega sistema odvisno ali bomo ostali pri zdravju ali pa nas v posteljo položi virus z blažjo ali težjo simptomatiko. Virus nas bo vsekakor prej ko slej nekje doletel. Če ne aktualni koronavirus, pa kak drug. Samo od moči in delovanja našega imunskega sistema pa je odvisno v kolikšni meri nas bo prizadel – lahko popolnoma nič, blago ali pa zelo hudo.

Pomena našega črevesnega mikrobioma ni moč preceniti. Dlje časa neuravnotežen mikrobiom prispeva k stanjšanju črevesne sluznice in povišani prepustnosti črevesne stene - tanke linije, ki loči notranjost črevesja od sedeža našega imunskega sistema. Povišana prepustnost črevesja vodi v razvoj tihih vnetij in motenj v delovanju imunskega sistema, ki so začetne stopnje razvoja številnih kroničnih, nevroloških in avtoimunskih bolezni. Vpliva pa tudi neposredno na naše splošno zdravstveno stanje, počutje, plodnost, proces staranja in dolgoživost.

Mimogrede velja omeniti, da kadar je črevesna sluznica stanjšana je naše telo še veliko bolj dovzetno za vsrkavanje številnih toskinov, ki v naše telo prihajajo po prebavnem traktu. Toksini so dobro poznani motilci delovanja imunskega sistema, zato je za optimalno delovanje imunskega sistema med drugim potrebno poskrbeti tudi, da telo ni preobremenjeno s toksini.

1)    Uglašen mikrobiom

Na optimalno ravnovesje v črevesnem mikrobiomu, ki ga poimenujemo tudi evbioza, lahko največ vplivamo sami. V prvi vrsti z uravnoteženo in raznoliko prehrano, ki naj vsebuje:

•    veliko sveže ekološke zelenjave – zelena solata, rukola, špinača, zelena, brokoli, pesa, korenje, artičoke, koleraba, sladki krompir, redkvica, koromač, bučke, kumare…
•    sveže sadje – prednostno jagodičevje (aronija, borovnice, robide, brusnice), jabolka, hruške in slive…
•    začimbe in zelišča – kurkuma, ingver, cimet, origano, timijan, bazilika, kajenski poper…
•    fermentirania živila in napitke – sirotka, kefir, kislo zelje, kimči, miso, tempeh, kombuča…
•    zdrave maščobe – oljčno olje, laneno olje, ghee maslo, omega-3 maščobne kisline…
•    stara žita in stročnice – proso, kamut, ajda, kvinoja, leča, stročji fižol, fižol v zrnu, grah…

Obenem se je pomembno izogibati tudi vseh procesiranih in rafiniranih živil, pasteriziranih mlečnih izdelkov, sladkorja, hidrogeniranih maščob in nezdrave hitre prehrane.

Dodatno lahko ciljno na zdravo ravnovesje črevesnega mikrobioma vplivamo tudi z uživanjem večstopenjsko fermentiranega eliksirja z Efektivnimi mikroorganizmi, ki s svojo specifično sestavo 31 mikroorganizmov posnema zdrav črevesni mikrobiom. Že samo nekajmesečno uživanje optimalno uglasi razmerja med prebivalci v našem črevesju in s tem učinkovito podpre delovanje imunskega sistema.

2)    Esencialna hranila

Šele zdaj, ko smo postavili zdrave in trdne temelje, lahko imunski sistem uspešno gradimo naprej. Uravnotežen črevesni mikrobiom bo pripomogel tudi k temu, da bo telo iz kakovostnih zaužitih živil lahko optimalno vsrkalo čim več hranilnih snovi, med katerimi bodo že tudi nekateri vitamini in minerali, ki so esencialnega pomena za delovanje imunskega sistema. Ker pa so današnja živila hranilno precej osiromašena, je smiselno poleg poskrbeti tudi za dodajanje ključnih hranil, ki bodo dodatno podpirala normalno delovanje imunskega sistema. Med slednje poleg vitaminov C in D ter cinka, o katerih se veliko govori v času zimskih prehladov, spadajo tudi vitamini B-kompleksa, še posebej vitamin B₁₂ in folna kislina, betakaroteni, različni polifenoli (kurkumin, kvercetin, resveratrol) in omega-3 maščobne kisline, ki imajo pozitiven vpliv na zdravje črevesne sluznice in zniževanje vnetnih procesov. 

3)    Manj stresa

Za optimalno delovanje imunskega sistema je potrebno znižati tudi vsakodnevni stres. Kadar smo soočeni z grožnjo, tako namreč telo razume stres, je potrebno zožiti fokus in se usmeriti na pobeg ali boj z nevarnostjo. Telo temu sledi in ustavi vse funkcije, ki v tistem trenutku niso pomembne, mednje spadajo tudi dobra prebava, presnova, regeneracija in delovanje imunskega sistema. Če smo v nenehnem stresu, vse te funkcije ves čas delujejo z minimalno kapaciteto, potrebno le za golo za preživetje. Marsikdo je pod stalnim vplivom stresa, kar pomeni, da telo ne bo optimalno presnovilo hranil iz prehrane, ne bo procesa regeneracije in imunski sistem bo deloval le z minimalno močjo.

4)    Redno spanje

Za optimalno delovanje imunskega sistema odrasli ljudje potrebujemo 7-9 ur spanja čez noč. Med spanjem so aktivni procesi regeneracije in zdravljenja, telo pa se polni tudi z energijo za naslednji dan. Pomanjkanje spanja zvišuje verjetnost za razvoj številnih kroničnih bolezni in obenem tudi bistveno poveča dovzetnost za sprotne okužbe s patogeni, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni. Ne samo dolžina spanja, tudi reden ritem spanja prispeva k boljši zdravstveni sliki.

5)    Rekreacija in gibanje na svežem zraku

Naša telesa so bila ustvarjena za gibanje in aktivnost in ne za večurno sedenje. Sprehod na svežem zraku bo pospešil prekrvavitev in aktiviral delovanje celic imunskega sistema. Ob sprehajanju se bo pospešilo tudi dihanje in s tem pomembni procesi razstrupljanja v telesu. Še posebej pomembno za delovanje imunskega sistema pa je sonce, ki predstavlja glaven vir vitamina D, zato poiščite čim več možnosti gibanja v s soncem obsijani naravi.

Dogodki zadnjih nekaj let so nam jasno sporočili, da je moč imunskega sistema pomembna tukaj in zdaj. Predvsem pa tudi to, da se nikakor ne moremo zanašati zgolj in samo na zdravstvo, da nas bo rešilo, ko zbolimo. Njihove moči so omejene. Levji delež odgovornosti za lastno zdravje leži na vsakem posamezniku in vsakodnevnih odločitvah, ki se jih sprejema. Za dobro delujoč imunski sistem lahko torej najbolje poskrbimo sami, seveda s pravim in dolgoročnim pristopom, ki vključuje vse zgoraj opisane korake. 
Verjamemo, da lahko omenjeni koraki ohranjanja imunskega sistema postanejo vaša dnevna rutina in del vašega življenjskega sloga, ki bo poskrbel za vašo vitalnost.