Ne zamudite
posebnih ponudb, novosti
in promocijskih kuponov!

Prijavite se na naše novice in obenem pridobite
5% popust na vaše prvo naročilo.

Popust velja za nakup vseh izdelkov iz redne ponudbe.
Ne velja za izdelke v akcijskih ponudbah in paketih.

Izpolnite obrazec za prenos brezplačne e-knjige



Pridobite 5% POPUSTA ob naslednjem nakupu.
Prijavite se na e-novice in ob zaključku nakupa pridobite 5% popust ob naslednjem nakupu.

Želim se prijaviti   Ne želim se prijaviti
Celostna
obravnava
Brezplačno
svetovanje
Brezplačna
poštnina nad 50 €
Dostop do izvidov

Kako vem, ali sem pod vplivom stresa?


Besedo "stres” dandanes slišimo zelo pogosto, večina nas ga tudi občuti in se ga zaveda. Glede na to, da obstaja več razlogov in vrst stresa, skoraj da ni možno, da ne bi bili neprestano vsaj malo pod stresom. Ste vedeli, da je kar 90 % bolezni povezanih s stresom in načinom življenja, ne pa z genetiko? Po eni strani je to žalosten podatek, po drugi strani pa nam daje misliti, da lahko za svoje zdravje največ naredimo mi sami. Razmišljanje "to imamo v družini” je torej najpogosteje povsem odveč.
 


Tipi stresa
 
Poznamo različne vrste stresa: fizičnega, kemičnega in psihičnega.
Fizični stres je posledica poškodbe, zloma in podobno.
Psihični stres povzročajo ločitve, prezahtevna delovna mesta, težave z otroki in izpitna obdobja,...
Del kemičnega stresa so zdravila, okužbe z mikroorganizmi, zastrupitve s toksini, prekomerno uživanje alkohola ter zloraba psihoaktivnih snovi.
Do razvoja kroničnih bolezni najhitreje privede kar kombinacija vseh treh tipov stresa.
 
Kako torej ugotoviti, ali smo pod vplivom stresa ali ne?
 
Najenostavnejši način, da ugotovimo, ali smo pod vplivom stresa je ta, da enostavno opazujemo svoje telo.
Naredite lahko preprost test, ki takoj pokaže ali ste umirjeni ali ne – opazujte svoje dihanje.
Če dihate plitvo in pri tem uporabljate samo del prsnega koša, je to že eden izmed pokazateljev stresa.
So vaše čeljusti sproščene? V stresnih okoliščinah namreč marsikdo stiska zobe.
Kako hitro vam bije srce?
 
Na spletu lahko tudi opravite samooceno nivoja stresa.
 
Značilni znaki stresa
 
Znakov, da smo pod stresom, je še kar nekaj. Toliko kot je različnih oblik stresa, toliko ali še več je tudi njegovih simptomov oz. posledic, ki se poznajo na telesu ali našem zdravju.
Daljše obdobje stresa lahko povzroči prekomerno povečanje telesne teže, ki se pozna predvsem okoli našega pasu.
Pri ženskah so pogosti izostanki menstruacije ali kako drugače porušeni menstrualni cikli, pojavijo se lahko tudi bolj boleče menstruacije.
Če se zbujate z bolečinami v čeljusti, je to lahko znak, da med spanjem "škrtate” z zobmi, kar zopet kaže na motnjo spanca, ki je posledica stresa.
Na dlje časa trajajoče stresno obdobje lahko kažejo tudi bolečine v želodcu ali križu, sploh pogoste pa so težave s prebavo, ki se običajno kažejo kot zaprtje.
Nič presenetljivega ni niti, če vam stres povzroči suhe in razpokane ustnice, bele "črtice” na nohtih ali boleče dlesni – do teh težav pride zaradi pomanjkanja vitaminov, kar je prav tako posledica stresa. Če podrobneje pogledamo razpokane ustnice, ugotovimo, da gre pri tem za pomanjkanje vitamina B. Ker je vitamin B nujno potreben za "pridobivanje” energije iz zaužite hrane, ga v stresnem času hitro zmanjka – zaradi stresa namreč telo porablja tudi večje količine energije.
 
Ali ste že kdaj doživeli, da ste bili po težkem življenjskem obdobju stalno zaspani, nikakor pa niste mogli zaspati? Če je vaš odgovor pritrdilen ali pa se vam to dogaja celo večkrat, lahko to sklene nek začaran krog stresnih vplivov na vas, kar se bo pokazalo na vašem slabem počutju ali celo negativno vplivalo na vaše zdravje.

Stres v telesu sproža delovanje hormona adrenalina in kortizola, katerih naloga je, da nas pripravita na beg, lov ali hitre reakcije, od katerih je odvisno našo življenje. V primeru daljše izpostavljenosti stresnim hormonom lahko pride do nespečnosti ali motenega spanca, ki je posledica kronično povišane ravni stresnih hormonov.
Vsi si želimo kvalitetnega spanca, brez nočnih mor, nočnega znojenja in stalnega prebujanja. Vsi našteti dejavniki, ki motijo spanec, lahko pripeljejo do stanja kronične utrujenosti, ki pa definitivno ni del vitalnega življenja.
 
10 predlogov, kako zmanjšati stres
 
Sedaj, ko bolje razumemo, na kakšen način stres škodi našemu telesu, smo prepričani, da si še toliko bolj želimo najti ustrezen način, da ga zmanjšamo.
Zapisali smo nekaj predlogov, ki vam bodo zagotovo prišli prav:
 
1. vzemite si čas zase
2. poskrbite za redno telesno aktivnost, četudi kratko
3. organizirajte se in ne zapolnite vsega časa le z obveznostmi
4. naučite se reči NE
5. ozavestite dihanje (upočasnite in poglobite dihanje ter ga opazujte)
6. poslušajte glasbo in se ji predajte
7. pogovor pomaga - pogovorite se sami s seboj, pa tudi s prijatelji
8. zavestno se več smejte, poglejte kakšno komedijo, preberite knjigo
9. poskrbite za zadostno količino spanca
10. osredotočite se na pozitivne vidike in izražajte hvaležnost za vse, kar je dobrega v vašem življenju
 
Kaj pa stres, ki se mu ne moremo izogniti?
 
Ja, zmanjšati količino stresa je dandanes težka naloga. Še toliko težja je zato, ker obstaja več vrst stresa in nekaterim se v celoti nikakor ni možno izogniti.
Poznamo "običajen” stres, torej fizični, psihološki, emocionalni in travmatski. Tega lahko zmanjšamo s predlogi, ki smo jih našteli malo prej.
 
Stres pa telesu povzročajo tudi dejavniki, ki jih kot posamezniki ne moremo obvladati. Gre za stres iz naše okolice, torej za onesnaženost zraka in vode, sevanje, ki ga je zmeraj več okoli nas, s kemičnimi snovmi tretirana hrana in podobno.
Naš življenjski slog in okolica povzročata, da se začnejo v telesu kopičiti škodljive kisikove spojine, ki se nahajajo v naših celicah. Ko se teh spojin nakopiči preveč, pride do oksidativnega stresa, ta pa povzroči poškodbe v vseh telesnih celicah.
Temu stresu se ne moremo izogniti, lahko pa telesu nudimo optimalno podporo, da bo škodljive kisikove spojine (proste radikale) odstranil, poškodbe pa popravil. Optimalno podporo lahko telesu nudimo s primerno prehrano: z ekološkimi, lokalno pridelanimi in sezonskimi živili.
 
Vsakodnevno uživajte čim več zelenjave (70 % krožnika) in sadja - predvsem iz tistih skupin, ki so bogate z vitamini in raznovrstnimi polifenoli, ki blažijo posledice stresorjev in krepijo imunski sistem. Naj bo prehrana redna in pestra. Izločite procesirana živila, sladkor, konvencionalno pridelano mleko in mlečne izdelke, cvrto hrano, svinjsko meso in ribe z vrha prehranjevalne verige. Filtrirajte vodo in jo pijte zadosti (minimalno 30 ml / kg telesne teže). Uživajte fermentirana živila (in napitke) - ti bodo poskrbeli za vnos dobrodejnih mikroorganizmov in hranil, ki jih bo telo z lahkoto absorbiralo. Celovit mikrobiom in zdrav prebavni trakt sta osnovnega pomena - daleč pred vsem drugim.
 
Pokukajmo še malo v svet polifenolov
 
Omenili smo, da določene snovi uspešno blažijo posledice stresa. Ja, to so polifenoli - ti uspešno zmanjšujejo količino prostih radikalov v telesu: vežejo jih nase in jih odstranijo iz organizma, obenem pa inhibirajo encime, ki doprinesejo k nastanku prostih radikalov. Veliko polifenolov vsebujejo grozdje, jabolka, češnje, jagodičevje, pravi čaji, začimbe in nekatera zelišča.
Ni čudno, da imajo polifenoli take sposobnosti, saj so to pravzaprav sekundarni metaboliti rastlin, ki rastline ščitijo pred UV sevanjem in patogenimi mikroorganizmi.
Polifenoli dajejo živilom trpek okus, najbolj poznani pa so flavonoli, flavoni, izoflavoni, antocianidini, tanini, resveratrol, kurkumin in lignani.
 
Kaj pa naši hormoni?
 
Ker imamo, sploh zadnje čase, pomanjkanje gibanja na prostem, druženja z ljudmi in smo mentalno izčrpani, prihaja do dodatnega stresa, slabega počutja in razpoloženja.
 
Ali bo naše počutje dobro ali slabo, pa je odvisno tudi od biokemičnih procesov v telesu, ki so pod nadzorom hormonov adrenalina, dopamina in serotonina. Na delovanje teh hormonov lahko pozitivno vplivamo s povišanjem nivoja razpoložljivega NADH, koencima 1, v telesu. Več raziskav je potrdilo, da z dodajanjem NADH lahko dosežemo bistvena izboljšanja v počutju in razpoloženju.
Za primer vzemimo dopamin. Za nastanek tega hormona sreče je nujno potreben NADH, ki tako izboljšuje duševno počutje in zvišuje splošno odpornost na stres. Če se želimo upreti stresu oziroma ga vsaj zmanjšati na najnižjo možno raven, moramo najprej ugotoviti, kakšen je nam najustreznejši način za reševanje težav. Vsakdo si mora najti način, ki bo ustrezal njegovi osebnosti, energiji in načinu razmišljanja.
Naš nasvet: veselite se malih vsakodnevnih zmag, najdite razloge za smeh in dobro voljo, pozitivno razmišljajte in dajte sebe na prvo mesto.
 
Rešitve obstajajo, samo sebi primerno je potrebno najti. Pa srečno!
 
 
Viri literature:
https://www.healthline.com/nutrition/16-ways-relieve-stress-anxiety
https://health.clevelandclinic.org/7-strange-things-stress-can-body/
https://www.helpguide.org/articles/stress/stress-symptoms-signs-and-causes.htm
https://www.theactivetimes.com/fitness/n/15-signs-you-may-be-suffering-stress-don-t-realize-it
Copyright Eubioma © 2020   |   Pravno obvestilo   |   Uporaba piškotkov