Utrujenost je danes ena najpogostejših težav. A hkrati tudi ena najbolj napačno razumljenih. Pogosto jo obravnavamo kot en sam problem – kot pomanjkanje energije. V resnici pa obstaja več vrst utrujenosti, ki imajo različne vzroke in zato zahtevajo različen pristop. 

Prav tu se pogosto zatakne. Nekateri posežejo po kavi, energijskih pijačah ali drugih poživilih in se (vsaj kratkotrajno) počutijo bolje. Drugi pa ob istem pristopu občutijo še večjo izčrpanost, razdražljivost ali »pregorelost«. Razlika ni v volji ali občutljivosti, temveč v mehanizmih, ki v ozadju ustvarjajo utrujenost. 

V tem članku govorimo o dveh glavnih vrstah utrujenosti: funkcionalni utrujenosti zaradi presnovne obremenitve ter utrujenosti zaradi pomanjkanja celične (ATP) energije. 

Zakaj utrujenosti ne moremo obravnavati enotno 

Utrujenost ni le občutek zaspanosti. Pogosto gre za stanje, ko telo namenoma zmanjša razpoložljivo energijo, ker presodi, da je okolje zanj preveč obremenjujoče. 

Telo energijo proizvaja ves čas. Vprašanje pa je, ali jo lahko uporablja za vitalnost – ali pa jo mora porabljati za obvladovanje notranjih obremenitev, kot so kronični stres, presnovni pritiski, vnetni procesi, hormonska neravnovesja ali dolgotrajna obremenitev jeter. Ko je teh preveč, se energija preusmeri v »vzdrževanje sistema«, ne v zmogljivost. 

Zato je ključno razumeti, zakaj je sistem obremenjen. 
 

Utrujenost zaradi preobremenitve jeter in zavor v mitohondrijih 

Ena najpogostejših, a pogosto spregledanih oblik utrujenosti izhaja iz preobremenitve jeter. Jetra so osrednji presnovni organ in hkrati glavni filter za toksine, presnovne odpadke in hormonske presežke. 

Ko so jetra dlje časa pod pritiskom – zaradi prehrane, stresa, zdravil, alkohola ali okoljskih toksinov – se v telesu začnejo kopičiti snovi, ki neposredno vplivajo na celično delovanje. 

Mitohondriji, ki so odgovorni za tvorbo ATP (celične energije), so na takšno okolje zelo občutljivi. Ko zaznajo povečano toksinsko ali vnetno obremenitev, zavestno zmanjšajo svojo aktivnost. Ne zato, ker ne bi znali proizvajati energije, ampak zato, ker s tem ščitijo celice pred dodatno škodo. 

Posledica je značilen vzorec utrujenosti: 

• nizka energija že zjutraj, 
• telo deluje »težko«, brez pravega zagona, 
• stimulansi pogosto ne pomagajo, 
• slabša toleranca na alkohol, mastno hrano ali zdravila (hitrejša utrujenost, slabost, glavobol),  
• poživila lahko sprožijo nemir, namesto izboljšanja. 

V tem stanju se energija še lahko proizvaja, vendar je namenoma omejena, ker telo z zaviranjem mitohondrijev zmanjšuje dodatno presnovno obremenitev. 
 

Utrujenost zaradi porušenega ritma in pomanjkanja celične energije 

Druga oblika utrujenosti ima drugačno ozadje. Povezana je z: 

• kroničnim stresom, 
• dolgotrajni mentalni preobremenitvi,  
• nenehnemu “visokemu pogonu” brez resničnega odmora,  
• porušenim cirkadijskim ritmom, 
• pomanjkanju regenerativnega spanca, 
• dejanskim pomanjkanjem ATP v celicah. 

V tem primeru mitohondriji niso nujno zavirani zaradi toksinov, temveč nimajo dovolj vhodnih signalov in kofaktorjev, da bi energijo sploh lahko proizvajali optimalno. 

Takšna utrujenost se pogosto kaže kot: 

• energija ni konstantno nizka, ampak niha čez dan,  
• občutek, da telo “oživi” šele dopoldne,  
• utrujenost se izraziteje pojavi po mentalnih naporih (npr. delo za ekranom),  
• težave s koncentracijo, odzivnim časom ali spominom,  
• občutek »praznih baterij«, 
• kratkotrajno izboljšanje po kavi ali drugih stimulansih.  

Tu energijska podpora deluje – a le, če ni hkrati prisotna večja presnovna ali toksinska obremenitev. 
 
Kaj pa kava in stimulansi?  

Kava in energijske pijače ne ustvarjajo energije. Delujejo predvsem preko živčnega sistema, kjer povečajo budnost in sprostijo zavorne signale. Na nek način bi lahko rekli, da prevarajo možgane. Namesto da bi povečali razpoložljivo energijo, telo potisnejo v stanje, kjer mora delovati prek svojih trenutnih zmogljivosti – kar ima svojo ceno. 

Če je utrujenost posledica porušenega ritma ali prenizke produkcije ATP, lahko ta stimulacija začasno izboljša delovanje. Odklene obstoječe zaloge energije, ne izboljša pa njene proizvodnje. Če pa je utrujenost posledica preobremenjenih jeter in zaščitnega zaviranja mitohondrijev, stimulansi telesu sporočijo, naj ignorira varovalne mehanizme. 

Rezultat je pogosto: 

• kratkotrajen dvig energije, 
• hitrejši zlom, 
• še večja izčrpanost. 

Padec energije po kavi do neke mere doživi vsak. Razlika je v tem, da je pri preobremenjenih jetrih ta padec veliko izrazitejši in hitrejši – telo namreč že v osnovi deluje na robu zmogljivosti in si dodatne stimulacije preprosto ne more več privoščiti. 
 

Kako ločiti med obema vrstama utrujenosti 

Vprašanje ni, ali je prisotna utrujenost – temveč kakšna utrujenost je v ozadju. 

Pri preobremenitvi jeter in zaviranju mitohondrijev: 

• stimulansi ne dajo prave energije, 
• telo se zdi upočasnjeno, 
• regeneracija je slaba. 

Pri porušenem ritmu in nizkem ATP: 

• stimulansi vsaj delno pomagajo, 
• utrujenost niha čez dan, 
• spanec je pogosto nekakovosten, a ne nujno kratek. 

Razlika ni vedno črno-bela, je pa ključna za izbiro prave podpore. 

Pri eni vrsti utrujenosti telo najprej potrebuje razbremenitev in umiritev sistema . Pri drugi je smiselno podpreti proizvodnjo celične energije. Ključno pa je, da se teh dveh stanj ne obravnava enako. 
 

Pogosta vprašanja 

1. Zakaj so izvidi ob dolgotrajni utrujenosti običajno še vedno normalni?  
Ker klasični laboratorijski izvidi večinoma ne merijo funkcionalne obremenitve sistema. Lahko pokažejo, da organi še niso v okvari, ne povedo pa, koliko energije telo porablja za kompenzacijo, razstrupljanje in vzdrževanje ravnovesja. Utrujenost se zato pogosto pojavi že veliko prej, preden se na izvidih pokažejo jasna odstopanja. 

2. Ali so jetra lahko preobremenjena tudi brez alkohola? 
Da. Alkohol je le eden od možnih dejavnikov, pogosto pa sploh ni glavni. Jetra so vsak dan vključena v presnovo sladkorja, maščob, hormonov, zdravil in razgradnjo okoljskih toksinov. Kronični stres, nihanja krvnega sladkorja, prehrana z veliko hitrih ogljikovih hidratov, hormonska neravnovesja ali dolgotrajna uporaba določenih zdravil lahko jetra obremenijo enako ali celo bolj kot občasno uživanje alkohola. Zato se jetrna preobremenitev pogosto razvije tiho – brez jasnih opozorilnih znakov, dokler se ne začne kazati kot utrujenost ali slabša regeneracija. 

3. Zakaj se po kavi včasih počutim slabše? 
Kava deluje predvsem preko živčnega sistema – poveča budnost in sproži stresne hormone, ne pa tudi neposredno tvorbe ATP energije v celicah. Če ima telo dovolj osnovne energije in ni preobremenjeno, se ta stimulacija lahko začasno pozna kot več zbranosti in moči. Kadar pa so jetra in presnovni sistemi že pod pritiskom, kava od telesa zahteva odziv, ki ga ne zmore več podpreti. Takrat pride do kratkega dviga, ki mu hitro sledi padec energije, nemir ali še večja izčrpanost. Težava torej ni v kavi sami, ampak v tem, v kakšnem stanju je sistem v trenutku, ko jo zaužijemo. 

4. Zakaj sem lahko utrujen že zjutraj, čeprav sem spal dovolj? 
Jutranja utrujenost pogosto ni povezana s spanjem, temveč s tem, kako telo ponoči obvladuje razbremenilne in presnovne procese. Jetra so ponoči zelo aktivna – predelujejo presnovne odpadke, hormone in druge obremenitve. Če so že dlje časa preobremenjena, porabijo velik del razpoložljive energije za »čiščenje sistema«. Posledica je, da se telo zjutraj zbudi brez prave energijske rezerve, ne glede na dolžino ali subjektivno kakovost spanca. 

5. Kaj je prvi korak pri (dolgotrajni) utrujenosti? 
Prvi korak ni dodajanje še več spodbud, temveč razumevanje, zakaj telo z energijo sploh varčuje. Smiselno je najprej ugotoviti, ali je sistem preobremenjen (npr. zaradi jeter, kroničnega stresa ali presnovnih obremenitev) in zato energijo zavira kot zaščito – ali pa gre predvsem za stres in porušen ritem in dejansko prenizko tvorbo celične energije. Šele ko je ta razlika jasna, je mogoče izbrati pristop, ki telesa ne potiska čez mejo, ampak ga podpira tam, kjer to trenutno potrebuje. 
 
Utrujenost ni en sam problem. Je signal, ki pove, kje je sistem trenutno preobremenjen – in kje potrebuje drugačen pristop. 


Februar 2024