Silicij – mnogo več kot le lepotni mineral

Elementi v sledovih imajo zelo pomemben vpliv na delovanje živih organizmov, saj so esencialni za mnogo biokemijskih reakcij, ki potekajo v naših celicah. Silicij, tretji najpogostejši element v sledovih v človeškem telesu, je prisoten v vseh zdravih tkivih ljudi. Še posebej pomemben je za vezivna tkiva, saj sodeluje pri razvoju kosti, tvorbi kolagena in mineralizaciji kostnega matriksa. Ker se ga veliko nahaja v aorti (srce) in ker skrbi za prožnost žil, je tudi pomemben dejavnik za preventivo pred srčnimi boleznimi

V naravi se silicij ne nahaja samostojno, saj se dobro veže z drugimi elementi – tako se v obliki kompleksnejših struktur nahaja v zemlji in kamninah.

Biološko dostopen silicij najdemo v hrani, bogati s prehransko vlaknino, polnozrnatih žitaricah, zelenjavi, sadju, pivu in tudi v pitni vodi – a le v manjši meri. Silicij, ki ga zaužijemo s hrano, se v telesu pretvori v silicijevo kislino, ki se nato absorbira v kri, z njo pa potuje v različna tkiva in organe, kjer je potreben. Največ silicija se kopiči v ledvicah, jetrih, vranici, pljučih, aorti, hrustancu in drugih vezivnih tkivih.

Vezivno tkivo se v telesu nahaja v različnih delih telesa in tako predstavlja pomembno komponento:

Hrustanca, ki ščiti kosti pred drgnjenjem in obrabo v sklepih
Vezi, ki povezujejo kost s kostjo v sklepih in tetiv, ki mišice pritrdijo na samo kost
Kosti, ki so strukturni okvir našega telesa
Kože in zob

Vloga silicija

Silicij je tretji najbolj zastopan element v sledeh v našem organizmu. Ime »lepotni mineral« se ga je prijelo, ker poskrbi za prožnost kože (gladi gube) in drugih tkiv, skrbi pa tudi za lepši videz naših las in za zdravje nohtov. Vsekakor pa je vloga silicija v telesu mnogo večja od samo lepotne.

V povprečju se v telesu odrasle osebe nahaja 9.5 µmol / L silicija. Po 40. letu prične upadati in do 70. leta upade za 30 - 40 %, kar posledično vodi tudi do nižje stopnje vitalnosti.

Silicij pomaga pri resorpciji kalcija, kar seveda zagotavlja trdnost kosti ter prožnost mišic in kit. Kožo, lase, nohte in krvne žile pa obnavlja posredno – preko sinteze elastina in kolagena. Pomanjkanje silicija se prav zato izkazuje predvsem v krhkih laseh in nohtih brez sijaja, krhkih kosteh in hrustancu ter zmanjšani elastičnosti kože, ožilja, kit in tetiv. V splošnem je torej znižan nivo silicija v telesu neposredno povezan s hitrostjo staranja.

Ker silicij torej opravlja veliko različnih nalog v našem telesu, je pritegnil pozornost znanstvenikov, ki odkrivajo, kako zelo pomembno vlogo pravzaprav ima za nas, našo vitalnost in zdravje (tudi v preventivnem smislu).

Glede na blagodejen učinek silicija na prej omenjena tkiva, se kaže njegova pomembna vloga kot podpora pri boleznih, kot so osteoporoza, ateroskleroza, diabetes, bolezni srca ter vloga tega minerala lepote za zdravje las in nohtov.

Osteoporoza po menopavzi

Zdravljenje osteoporoze po menopavzi vključuje kombinacijo gibanja, prehrane, zgodnje diagnoze in ustreznega zdravljenja. Čeprav obstajajo številni dejavniki, ki prispevajo k zdravju kosti in k terapiji postmenopavzne osteoporoze, je silicij mineral, ki je vedno bolj prepoznaven kot bistveno hranilo za tvorbo in vzdrževanje zdravja kosti. Kot zmeraj, je tudi v tem primeru od kurative seveda veliko boljša preventiva.

Ateroskleroza

Preskrbljenost organizma s silicijem je pomemben dejavnik, ki vpliva na prožnost žil. Ne preseneča torej, da so pri nekaterih pacientih, ki trpijo za aterosklerozo, opazili osiromašene ravni silicija.

Silicij in toksičnost aluminija

Aluminij je kot element v sledovih je prisoten v skoraj vseh živih bitjih. Že dolgo pa se zavedamo, da ima na žive organizme lahko zelo negativne učinke. Pri ljudeh in živalih povzroča motnje v rasti, hormonske in nevrološke motnje (Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen,...). Aluminij je toksičen in lahko usoden tudi za morske živali, škoduje pa tudi koreninskemu sistemu nekaterih rastlin.

Silicij ima pomembno vlogo pri zmanjšanju toksičnosti aluminija, saj silicijeva kislina reagira s kovinskimi ioni (aluminijem) in tako zmanjša njegovo absorpcijo v prebavilih ter poveča njegovo izločanje iz telesa.

Absorpcija – zakaj je tako pomembno, kakšen silicij uživamo?

Anorganskega (mineralnega) silicija naše telo ne more »spremeniti« v organski silicij, a vendar je biološko razpoložljiv in biološko aktiven prav organski. Tako je ta oblika prebavljiva, soli ali kisline, koloidne oblike, pa se težko absorbirajo – težje namreč premagujejo našo črevesno bariero. Razlika je ogromna, koloidnega silicija se namreč absorbira okoli 3 %, organskega pa vse do 70 %.

Kolagen in silicij?

Kolagen je gradnik vezivnega tkiva v telesu, v visokih koncentracijah pa ga najdemo v hrustancu, vezeh, kitah, kosteh, zobeh, koži, laseh in nohtih. Ta podatek ne preseneča, saj je silicij bistvenega pomena za tvorbo samega kolagena, zato se seveda nahajata na podobnih mestih. Ko smo mladi, imamo naravno višjo vsebnost silicija (in s tem tudi kolagena), kar se odraža v čvrsti koži in prožnih sklepih. Mladi ljudje zato nimajo gub in težav s sklepi, v kolikor jim ne primanjkuje silicija. Kot že omenjeno, se s staranjem raven silicija in kolagena v vsakem primeru začne zmanjševati, zato ga je smiselno v našo prehrano dodati v obliki prehranskega dodatka.

Hrana, ki jo dandanes uživamo, je vedno bolj revna s hranili – med drugim tudi s silicijem. Težav, ki jih pomanjkanje tega pomembnega minerala prinese, pa je zmeraj več. Verjetno se strinjamo, da je vredno poskrbeti za zadostno preskrbljenost s silicijem, kajne?