Pomik dlesni ni samo estetski problem 

Gingivalna recesija, torej pomik dlesni, je eden najpogostejših znakov parodontalnih težav. V Evropi se v določeni stopnji pojavlja pri velikem deležu odraslih po 35. letu. Večina jo opazi pozno: ko se začne občutljivost na mrzle pijače, ko zobje izgledajo daljši, ko med zobmi nastanejo širši prostori ali ko se pri umivanju pojavi krvavitev. 

Standardni pristop je večinoma mehanski: boljša tehnika ščetkanja, medzobne ščetke, zobna nitka, profesionalno čiščenje, pri napredovanih primerih tudi kirurški poseg. To ima smisel in ostaja temelj ustne higiene. 

Vendar ta pristop ne naslovi vedno dveh zelo pomembnih ravni: kakovosti vezivnega tkiva in ravnovesja ustnega mikrobioma. 

Parodontalna bolezen je infektivno-vnetni proces. Bakterije, med njimi predvsem Porphyromonas gingivalis in sorodne periodontopatogene vrste, kolonizirajo prostor nad in pod dlesnijo, izločajo encime in toksine ter sprožijo imunski odziv. Ta imunski odziv je namenjen zaščiti, a če traja predolgo ali je premočan, prispeva k razgradnji tkiva. 

Z drugimi besedami: tkivne izgube ne povzročajo samo bakterije. Velik del škode nastane zaradi vnetnega odziva telesa nanje. 

Zato vprašanje ni samo, kako odstraniti obloge. Pomembno je tudi, kako podpreti tkivo, ki se mora obnavljati, in kako usmeriti ustni mikrobiom, da ne zdrsne v kronično vnetno stanje.

Kolagen in silicij: strukturni temelj, ki ga redko naslovimo 

Periodontalni ligament je vezivno tkivo, ki pomaga držati zob v čeljustni kosti. Tako ta ligament kot gingivalno vezivno tkivo, ki obdaja dlesni, sta bogata s kolagenom, predvsem tipa I in III. 

Silicij sodeluje kot kofaktor pri sintezi teh kolagenskih struktur. Ko ga primanjkuje, se sinteza kolagena lahko upočasni. Pri odraslih po 40. letu se, kot smo že opisovali v drugih blogih, telesna vsebnost silicija pogosto postopoma zmanjšuje, hkrati pa upada tudi sposobnost absorpcije. 

To je pomembno, ker so parodontalne težave kumulativen proces. Tkivo se razgrajuje hitreje, kot se obnavlja.
Silicij tega procesa ne "ustavi" in ne nadomešča zobozdravniškega zdravljenja. Je pa eden od dejavnikov, ki vpliva na to, kako dobro telo sploh zmore graditi in vzdrževati kolagensko osnovo. 

Če je mehanska higiena odlična, regeneracijska kapaciteta tkiva pa nizka, se lahko stanje še vedno slabša.
Ne zato, ker bi bilo ščetkanje nepomembno, ampak zato, ker ščetka ne more nadomestiti hranilnih in strukturnih pogojev, ki jih tkivo potrebuje za obnovo. 

Zato je sistemska podpora kolagenskim kofaktorjem, med katerimi ima silicij pomembno mesto, smiselni del celostnega pristopa k zdravju dlesni. 

Ustni mikrobiom: ekosistem, ki ga klasična ustna vodica lahko poruši 

Usta niso sterilno okolje. In tudi ne bi smela biti. 
Ustni mikrobiom sestavlja približno 700 bakterijskih vrst. Večina med njimi ni sovražna. Koristne vrste, kot so Streptococcus salivarius, nekatere vrste Lactobacillus in Veillonella parvula, zasedajo prostor, vzdržujejo ustrezen pH, tekmujejo z oportunisti za pritrdilna mesta na sluznici in z lastnimi presnovki ustvarjajo pogoje, ki niso ugodni za patogene. 

Težava nastane, ko se ravnovesje poruši. 

Ko oportunistične vrste, kot so Porphyromonas gingivalis, Treponema denticola in Tannerella forsythia — znane kot del rdečega kompleksa parodontalnih patogenov — prerastejo koristno populacijo, se začne vnetni cikel. Ta lahko vodi v krvavitev, globlje parodontalne žepke, razgradnjo vezivnega tkiva in postopno izgubo opore dlesni. 

Klasična ustna vodica: zakaj je dolgoročno lahko problematična

Večina komercialnih ustnih vodic temelji na antiseptičnem delovanju. Vsebujejo snovi, kot so cetilpiridinijev klorid, klorheksidin ali eterična olja v visokih koncentracijah. 
Te snovi delujejo širokospektralno. Uničijo, kar je v dosegu. To lahko kratkoročno zmanjša število bakterij, vendar ne ločuje med škodljivimi in koristnimi vrstami. 

Klorheksidin je v zobozdravstvu pomemben in ima svoje mesto, zlasti kratkoročno po posegih ali pri nadzoru okužbe. Težava nastane pri dolgotrajni vsakodnevni uporabi. Takrat lahko pride do osiromašenja ustnega mikrobioma. Koristne vrste se zmanjšajo, ekološke niše ostanejo prazne, praznine pa ne ostanejo dolgo prazne. Pogosto jih zasedejo vrste, ki so odpornejše, bolj oportunistične ali bolje prilagojene vnetnemu okolju. 

Zato vidimo paradoks: oseba skrbi za higieno, redno uporablja ustno vodico, kljub temu pa ima dlesni, ki ostajajo občutljive, krvaveče ali kronično razdražene. 

Težava ni nujno v tem, da "premalo razkužuje".
Včasih je težava prav v tem, da ustni ekosistem nima več dovolj koristnih bakterij, ki bi ohranjale ravnovesje. 

Multi EM Ferment kot ustna vodica: manj znana uporaba z merljivim učinkom 

Multi EM Ferment je v osnovi fermentirani pripravek z živimi mlečnokislinskimi sevi, namenjen za uživanje.
V praksi pa se je med uporabniki in v kliničnem opazovanju uveljavila še ena uporaba: žvrkljanje z vodo razredčenega Multi EM Fermenta v razmerju 1 : 1. 

Logika je povsem drugačna kot pri klasični ustni vodici. 
Namesto da bi poskušali uničiti čim več bakterij, skušamo v ustno okolje vnesti žive koristne seve, fermentacijske presnovke in postbiotične snovi, ki lahko podprejo ugodnejši mikrobiomski premik. 

Mlečnokislinski sevi tekmujejo z oportunističnimi bakterijami za prostor na sluznici, vplivajo na lokalno okolje, proizvajajo presnovke in lahko pomagajo vzdrževati pogoje, ki manj ustrezajo parodontopatogenim vrstam. 

Kaj kaže klinično opazovanje 

Pilotna klinična opazovalna študija pri osebah s parodontalno boleznijo je pokazala, da je redno žvrkljanje z vodo razredčenega Multi EM Fermenta v razmerju 1 : 1 v kombinaciji s standardnim zobozdravniškim pristopom prineslo boljše zmanjšanje globine parodontalnih žepkov kot standardni pristop sam. 

Globina parodontalnega žepka je pomemben klinični kazalec. Globlji žepki pomenijo več anaerobnega prostora, kjer parodontopatogeni lažje uspevajo. Zmanjšanje globine zato ni samo subjektiven občutek, ampak merljiv premik v lokalnem okolju dlesni. 
 
→ Praktična uporaba 

10 ml Multi EM Fermenta razredčite z enako količino vode, torej v razmerju 1 : 1.
Žvrkljajte 30 do 60 sekund, nato pogoltnite. 

Uporaba je smiselna enkrat do dvakrat dnevno — na primer zjutraj pred obrokom in zvečer pred spanjem. 

To ne nadomešča ščetkanja, medzobne higiene ali zobozdravniške obravnave.
Deluje na drugi ravni: na mikrobiomskem okolju, ki ga mehansko čiščenje samo po sebi ne more v celoti nasloviti. 
 
→ Sistemsko + lokalno: zakaj je kombinacija smiselna 

Pri zdravju dlesni sta lokalna in sistemska raven tesno povezani. 
Lokalno žvrkljanje z Multi EM Fermentom podpira ustni mikrobiom v smeri večjega ravnovesja. Ne deluje kot agresivno razkužilo, temveč kot mikrobiomska podpora, ki pomaga ustvarjati okolje, manj ugodno za pretirano razrast parodontopatogenih vrst. 

Sistemsko pa QuantumSIL PLUS zagotavlja silicij v biološko dostopni obliki, ki je pomemben za sintezo kolagena. Kolagen je strukturna osnova periodontalnega ligamenta in gingivalnega vezivnega tkiva. 

Ena raven torej deluje lokalno, na mestu dogajanja.
Druga podpira tkivno regeneracijsko kapaciteto od znotraj. 

Nobena od teh podpor ne nadomešča zobozdravniškega zdravljenja pri napredovani parodontalni bolezni. Sta pa smiselni dopolnitvi, ker naslavljata vidike, ki jih sama mehanska higiena pogosto ne doseže: mikrobiomsko ravnovesje in strukturno podporo vezivnemu tkivu. 

Če se dlesni kljub dobri higieni umikajo, krvavijo ali ostajajo občutljive, je smiselno vprašanje razširiti.
Ne samo: "Ali dovolj dobro čistim?" Ampak tudi: "Ali ima tkivo pogoje za obnovo?"
in “Ali je ustni mikrobiom v ravnovesju ali ga vsak dan znova rušim?” 
 


Pogosta vprašanja

1. Je žvrkljanje z Multi EM Fermentom varno za vsakodnevno uporabo? 
Da, pri običajni uporabi je primerno za vsakodnevno žvrkljanje. Multi EM Ferment ne vsebuje alkohola, klorheksidina ali agresivnih antiseptikov. Gre za fermentirano rastlinsko osnovo z živimi mlečnokislinskimi sevi in fermentacijskimi presnovki. Prav zato je pristop drugačen od klasičnih ustnih vodic: cilj ni sterilizacija ust, temveč podpora ugodnejšemu mikrobiomskemu okolju. 

2. Kdaj se lahko opazi razlika pri dlesnih? 
Mikrobiomske spremembe običajno potrebujejo čas. Prva sprememba, ki jo uporabniki pogosto opazijo, je manj krvavenja pri umivanju ali manj občutljiv občutek v dlesnih. To se lahko pokaže po nekaj tednih redne uporabe, pogosto po 4 do 6 tednih. Spremembe v globini parodontalnih žepkov pa so merljive pri zobozdravniku in jih je smiselno ocenjevati v daljšem obdobju, na primer po 3 do 6 mesecih. 

3. Ali Multi EM Ferment nadomešča zobozdravniško zdravljenje parodontalne bolezni? 
Ne. Pri napredovali parodontalni bolezni je zobozdravniško zdravljenje osnova. Žvrkljanje z Multi EM Fermentom je mikrobiomska podpora, ki lahko deluje ob zobozdravniški obravnavi in po njej, ne namesto nje. 

4. Koliko Multi EM Fermenta se uporabi za žvrkljanje? 
Uporabi se 10 ml, razredčeno z enako količino vode. Skupaj to običajno pomeni približno 20 ml tekočine. Žvrkljajte 30 do 60 sekund in nato pogoltnite. Če Multi EM Ferment že redno uživate je zvrkljanje samo drugačen način uporabe.  
 
5. Zakaj razredčenje 1 : 1? 
Pri preveč razredčeni raztopini je koncentracija aktivnih sevov in fermentacijskih presnovkov nižja. Nerazredčena uporaba pa za večino ljudi ni potrebna in je lahko zaradi okusa manj prijetna. Razmerje 1 : 1 je praktičen kompromis med koncentracijo, uporabnostjo in rednostjo izvajanja. 



Junij 2026